Spoštovani,
razprava in usklajevanje o Zakonu o spodbujanju konkurenčnosti elektrointenzivnih podjetij (ZSKEP) poteka v trenutku, ko je v evropskem političnem prostoru že utrjeno spoznanje, da je cena električne energije eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti evropske industrije. Vodilne industrijske države članice EU zagotavljajo obsežne in dolgoročne mehanizme za stabilizacijo cen elektrike za industrijo. Njihov cilj je jasen: zagotoviti enake konkurenčne pogoje na skupnem evropskem trgu za ključne industrije, med katerimi je prepoznano tudi jeklarstvo. Gre za aktivnosti, skladne s CISAF, evropskim okvirom državnih pomoči, ki državam članicam omogoča ciljno zniževanje stroškov električne energije za energetsko intenzivna podjetja in je bil sprejet junija lani.
Skupina SIJ je del evropske jeklarske industrije, ki se že dlje časa sooča z zgodovinsko najzahtevnejšo večplastno krizo: evropski trg preplavlja poceni azijsko jeklo, proizvedeno v pogojih, ki so z vidika evropske visokotehnološke in trajnostne industrije neprimerljivi, medtem ko ameriške carine še naprej ovirajo izvozne poti. Stroški električne energije v EU, tudi v Sloveniji, so bistveno višji kot pri konkurentih iz ZDA in vzhodnih držav, kar neposredno vpliva na konkurenčnost energetsko intenzivne proizvodnje.
Evropski jeklarji so skladno z evropskimi usmeritvami iz leta 2025 (Akcijski načrt za jeklo in kovine EU, marec 2025) poleg lastnih ukrepov vključeni tudi v državne mehanizme za spodbujanje konkurenčnosti na področju zagotavljanja cenejše električne energije. Otežene poslovne okoliščine, ki jih jeklarji živimo že dve leti, namreč niso zgolj ciklični izzivi, ki smo jih vajeni, temveč strukturni premiki v globalnem gospodarstvu. Naslovimo jih lahko le podjetja in države članice skupaj:
· Med najbolj sistematične in celovite pristope sodi ukrepanje Francije, ki že od leta 2022 ohranja kombinacijo reguliranih cen, davčnih olajšav in ciljnih subvencij, pri čemer nadaljuje z usmeritvijo v zeleni prehod. Cena električne energije za industrijo: 60–70 evrov/MWh v letu 2025, pri čemer se povprečne cene za industrijo gibljejo okoli 50 evrov/MWh.
· Nemčija se je intenzivno lotila reševanja visokih cen električne energije za svojih približno dva tisoč elektrointenzivnih podjetij na način, da neposredno z Evropsko komisijo usklajuje soglasje za petletno neposredno pomoč tem družbam. Cena električne energije: 50 €/MWh za celotno količino porabe električne energije (kar je bistveno večja in časovno daljša oblika pomoči, kot jo predpisuje CISAF).
· Italija v okviru mehanizma Energy Release 2.0 energetsko intenzivnim podjetjem omogoča ugodnejšo, regulirano ceno elektrike. Cena električne energije za industrijo iz obnovljivih virov energije: na ravni 65 €/MWh.
Države članice s tovrstnimi mehanizmi se zavedajo svoje ključne vloge in so strateški sogovornik celotni industriji pri zagotavljanju enakopravnih konkurenčnih pogojev. Tudi slovenski ZSKEP naslavlja realen problem visokih cen energije, ki so v Sloveniji za elektrointenzivna podjetja do sedaj še vedno brez kakršnekoli podpore konkurenčnosti na tem področju in na nivoju dvakrat višjih cen kot v navedenih državah, obenem pa tudi problem omejenega fiskalnega prostora države. To je legitimno izhodišče. Ključno vprašanje pa je, ali bo zakon v praksi uvedel selektivnost tam, kjer evropske prakse kažejo nasprotno smer. Nemčija, Francija in Italija ter tudi druge evropske države se odločajo za široko dostopne večletne ukrepe in mehanizme, ki industriji že omogočajo konkurenčnost, predvidljivost v poslovanju, dolgoročno preživetje in vlaganja v zeleni prehod.
Pred sprejetjem Zakona o spodbujanju konkurenčnosti elektrointenzivnih podjetij (ZSEKP) tako pričakujemo, da Vlada Republike Slovenije v okviru medresorskega usklajevanja zagotovi ureditev, ki bo omogočala enakopravno obravnavo vseh elektrointenzivnih podjetij v Sloveniji, vključno s Skupino SIJ, ki je največji porabnik električne energije v Sloveniji. To pomeni, da je treba kriterije zakona prilagoditi dejanski energetski izpostavljenosti in strateškemu pomenu industrije, ne pa le formalnim razmejitvam, ki v praksi vodijo v izključevanje.
Glavno tveganje ZSKEP torej ni v njegovem namenu, temveč v morebitnih izločitvenih kriterijih. Če bi Skupina SIJ kot največje jeklarsko podjetje v državi ostala brez dostopa do mehanizma za spodbujanje konkurenčnosti, bi to pomenilo trajno višje stroške električne energije, a ne le v primerjavi z azijsko konkurenco in s konkurenti v ZDA, ampak tudi v primerjavi z domačim trgom, z neposrednimi evropskimi konkurenti. Takšen razkorak se ne bi pokazal le v računih za energijo, ampak v nezmožnosti dolgoročnega preživetja sodobnega jeklarskega podjetja, ki že deluje po načelih krožnega gospodarstva, h katerim se večina evropskih jeklarjev šele obrača, zaposluje 3.600 ljudi, ima razvejano verigo več kot 2.600 slovenskih dobaviteljev, plačuje prispevke in davke v Sloveniji in še bi lahko naštevali.
Če bi ZSKEP z umikom izločitvenih kriterijev na drugi strani omogočil konkurenčne pogoje na področju nižjih cen energije, bi imela Skupina SIJ bistveno večjo možnost pridobivanja naročil. Konkurenčni pogoji bi nam pomagali skozi obdobje lastnih strateških sprememb, med katerimi so prestrukturiranje, dogovor o dolgoročni rešitvi refinanciranja in iskanje strateškega partnerja. Slovenija bi se z umikom izločitvenih kriterijev odločilno postavila na stran rešitve – kot država, ki aktivno omogoča preživetje, ohranja industrijska delovna mesta ter kot strateški sogovornik ohranja svojo vlogo v evropski jeklarski verigi vrednosti.
Nenazadnje bi bil takšen razplet usklajen tudi z vlogo države kot solastnice 25-odstotnega deleža v Skupini SIJ, kar poleg pravic pomeni tudi odgovornost za dolgoročno vrednost naložbe.
Odločitev, sprejeta zdaj, bo dolgoročna. Po sprejetju zakona bo manevrskega prostora za popravke bistveno manj, posledice pa bodo nosili zaposleni, regije in industrijska baza države. Naj ZSKEP postane ključen instrument konkurenčnosti in da jasen signal z vključitvijo celotne elektrointenzivne industrije v Sloveniji.
S spoštovanjem.
Uprava Skupine SIJ
.jpg&w=828&q=90)
