Izdelava jekla ima v Sloveniji skoraj 400 let staro in bogato tradicijo. Na obronkih Julijskih Alp, Karavank, Dolenjske in južne Štajerske so naši predniki topili železo že v 14. stoletju. Zaradi naravnih danosti - nahajališč železove rude, bogatih gozdov za izdelavo lesnega oglja in vodnih virov za poganjanje kovaških kladiv - se je pridobivanje železa, fužinarstvo, na Slovenskem zelo razmahnilo.
V drugi polovici prejšnjega stoletja so zaradi nekonkurenčnosti manjše fužine začele propadati. Železarstvo na Slovenskem je v tem kritičnem času rešilo združevanje železarskih obratov. Z razvojem novih tehnologij in metalurške znanosti v svetu so takrat tudi pri nas postavili prve peči za izdelavo jekla in zgradili nove valjarne.
Med obema vojnama so slovenske železarne proizvedle kar dve tretjini jekla v Jugoslaviji, po drugi svetovni vojni pa se je slovensko železarstvo pospešeno razvijalo, saj je prišlo do intenzivnega vlaganja v sodobno tehnologijo.
Zaradi potrebe po enotnem nastopanju na tujih trgih, delitvi proizvodnega programa in specializaciji proizvodnje je na referendumih delavcev leta 1969 nastalo združeno podjetje slovenskih železarn. Štiri leta pozneje so se Združenem podjetju pridružila še štiri predelovalna podjetja (Veriga Lesce, Plamen Kropa, Žična Celje in Tovil Ljubljana) in se je podjetje preimenovalo v Slovenske železarne - združeno podjetje Ljubljana, n. sub. o. Leta 1978 se je podjetje preimenovalo v Slovenske železarne – sestavljena organizacija združenega dela, n. sub. o. Podjetje se je nato preimenovalo še trikrat, in sicer leta 1990 v Slovenske železarne, d. o. o., Ljubljana, leta 1995 v Slovenske železarne, d. d., Ljubljana in leta 2005 v SIJ - SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA, D. D.
Zaradi osamosvojitve Republike Slovenije od Jugoslavije in razglasitve neodvisnosti leta 1991 je slovensko železarstvo doživelo eno od najtežjih gospodarskih kriz. Izguba tradicionalnih tržišč v nekdanji Jugoslaviji in nepripravljenost na mednarodno konkurenco sta slovenskemu jeklarstvu črtali mračno usodo. Zato je Vlada Republike Slovenije v letih 1991 in 1992 sprejela koncept sanacije in prestrukturiranja slovenske industrije jekla po načelu podržavljenje - sanacija - privatizacija. S podržavljenjem leta 1991 je Republika Slovenija postala edina lastnica sistema Slovenske železarne. RS je marca 2007 zaključila privatizacijski postopek s potrditvijo prodaje 55,35-odstotnega državnega deleža v SIJ ruski skupini KOKS, ki je tako postala večinski lastnik. Skupino Koks upravlja IMH - Industrial Metallurgical Holding.
SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., je največji proizvajalec jekla v Sloveniji. Proizvodnja temelji na starem železu in jeklenem odpadku, v skupino pa je vključenih več proizvodnih, servisnih in trgovskih podjetij, ki so v stoodstotni lasti skupine.